Menu
Hawke's Bay
Regija vina, Art Deco stila in enega izmed novozelandskih “great walkov” okoli jezera Waikaremoana.
A
Leta 1931 je mesto Napier pretresel velik potres, zaradi česar so ga morali popolnoma obnoviti. Sedaj je prestolnica Art Deco stila. Prijetne ulice, arhitektura, neposredna bližina morja in številne vinarne ga naredijo res posebnega. O zgodovini mesta pa se lahko poučiš v mestnem muzeju MTG, kjer je vstop prost. Priporočava tudi sprehod ob obali, kjer je ogromno aktivnosti – od mini golfa, pump tracka, urejenih piknik prostorov, košarkarskih igrišč do novozelandskega nacionalnega akvarija.
A
Leta 1931 je mesto Napier pretresel velik potres, zaradi česar so ga morali popolnoma obnoviti. Sedaj je prestolnica Art Deco stila. Prijetne ulice, arhitektura, neposredna bližina morja in številne vinarne ga naredijo res posebnega. O zgodovini mesta pa se lahko poučiš v mestnem muzeju MTG, kjer je vstop prost. Priporočava tudi sprehod ob obali, kjer je ogromno aktivnosti – od mini golfa, pump tracka, urejenih piknik prostorov, košarkarskih igrišč do novozelandskega nacionalnega akvarija.
B
Napier je največje mesto regije Hawke’s Bay, nekoliko manjše bližnje mesto pa je Hastings. Tam lahko najdeš odlično francosko pekarno Ya Bon, kjer dobiš najboljše krofe z vanilijevo kremo in cimetove rolice. Po sladkanju pa se odpravi na bližnji Te Mata Peak, hrib s katerega se odpre čudovit razgled na hribovito, zeleno pokrajino.
B
Napier je največje mesto regije Hawke’s Bay, nekoliko manjše bližnje mesto pa je Hastings. Tam lahko najdeš odlično francosko pekarno Ya Bon, kjer dobiš najboljše krofe z vanilijevo kremo in cimetove rolice. Po sladkanju pa se odpravi na bližnji Te Mata Peak, hrib s katerega se odpre čudovit razgled na hribovito, zeleno pokrajino.
C
Po nekaj dneh civilizacije v Napierju, sva se odpravila nekoliko severno, do jezera Waikaremoana. Okoli jezera poteka 46 km dolga pohodniška pot, ki je ena izmed desetih novozelandskih t.i. »great walkov«. Ker je dolžina poti 46 km v eno smer, je potrebno za povratek rezervirati vodni taksi, ki te pobere na koncu steze in te po jezeru pripelje do začetka poti. Cena taksija na osebo je 60 NZD.
Priporočeno je, da si za pohod vzameš 3 dni, ampak ga je mogoče opraviti v dveh dneh. Jezero Waikaremoana obdaja deževni gozd, zato težko ujameš dan, ko tam ne dežuje. Prvi dan najinega pohoda ni deževalo, za naslednji dan pa je bil napovedan dež, zato sva prvi dan poskušala prehoditi večji del poti. Ob poti so štiri koče v katerih lahko prespiš. Cena na osebo za eno noč pa je 32 NZD. Midva sva prespala v koči Marauiti (tretji koči), ki je od začetka poti oddaljena 28,5 km. V koči so res samo osnovne: gole vzmetnice, voda, nekaj lesa za kurjavo v majhni pečki, mize in klopi. Plin za kuhanje, posodo in spalne vreče moraš prinesti s sabo. V koči je poleg naju prenočil le en francoski par. Bila sva precej hvaležna, da sta bila tam, saj sva pozabila s seboj vzeti posodo za kuhanje, ki sva si jo lahko sposodila od njiju. Po celodnevni hoji je bilo prijetno zvečer posedeti ob ognju, izmenjati dosedanje novozelandske izkušnje in poslušati nočne klice kivijev. Naslednje jutro sva se zbudila zelo zgodaj, saj je bilo pred nama še približno 3 ure hoje, želela pa sva uloviti vodni taksi, ki je od cilja odpeljal ob 9:30. Zaradi dežja in razmočene steze nama ga je uspelo uloviti zadnjo minuto.
Po 46 km hoje, deževnem jutru in razburljivi polurni vožnji po razburkanem jezeru, sva bila presrečna, ko sva na parkirišču ob začetku poti spet splezala v najin kombi. Zdaj pa naprej!
C
Po nekaj dneh civilizacije v Napierju, sva se odpravila nekoliko severno, do jezera Waikaremoana. Okoli jezera poteka 46 km dolga pohodniška pot, ki je ena izmed desetih novozelandskih t.i. »great walkov«. Ker je dolžina poti 46 km v eno smer, je potrebno za povratek rezervirati vodni taksi, ki te pobere na koncu steze in te po jezeru pripelje do začetka poti. Cena taksija na osebo je 60 NZD.
Priporočeno je, da si za pohod vzameš 3 dni, ampak ga je mogoče opraviti v dveh dneh. Jezero Waikaremoana obdaja deževni gozd, zato težko ujameš dan, ko tam ne dežuje. Prvi dan najinega pohoda ni deževalo, za naslednji dan pa je bil napovedan dež, zato sva prvi dan poskušala prehoditi večji del poti. Ob poti so štiri koče v katerih lahko prespiš. Cena na osebo za eno noč pa je 32 NZD. Midva sva prespala v koči Marauiti (tretji koči), ki je od začetka poti oddaljena 28,5 km. V koči so res samo osnovne: gole vzmetnice, voda, nekaj lesa za kurjavo v majhni pečki, mize in klopi. Plin za kuhanje, posodo in spalne vreče moraš prinesti s sabo. V koči je poleg naju prenočil le en francoski par. Bila sva precej hvaležna, da sta bila tam, saj sva pozabila s seboj vzeti posodo za kuhanje, ki sva si jo lahko sposodila od njiju. Po celodnevni hoji je bilo prijetno zvečer posedeti ob ognju, izmenjati dosedanje novozelandske izkušnje in poslušati nočne klice kivijev. Naslednje jutro sva se zbudila zelo zgodaj, saj je bilo pred nama še približno 3 ure hoje, želela pa sva uloviti vodni taksi, ki je od cilja odpeljal ob 9:30. Zaradi dežja in razmočene steze nama ga je uspelo uloviti zadnjo minuto.
Po 46 km hoje, deževnem jutru in razburljivi polurni vožnji po razburkanem jezeru, sva bila presrečna, ko sva na parkirišču ob začetku poti spet splezala v najin kombi. Zdaj pa naprej!
C
Po nekaj dneh civilizacije v Napierju, sva se odpravila nekoliko severno, do jezera Waikaremoana. Okoli jezera poteka 46 km dolga pohodniška pot, ki je ena izmed desetih novozelandskih t.i. »great walkov«. Ker je dolžina poti 46 km v eno smer, je potrebno za povratek rezervirati vodni taksi, ki te pobere na koncu steze in te po jezeru pripelje do začetka poti. Cena taksija na osebo je 60 NZD.
Priporočeno je, da si za pohod vzameš 3 dni, ampak ga je mogoče opraviti v dveh dneh. Jezero Waikaremoana obdaja deževni gozd, zato težko ujameš dan, ko tam ne dežuje. Prvi dan najinega pohoda ni deževalo, za naslednji dan pa je bil napovedan dež, zato sva prvi dan poskušala prehoditi večji del poti. Ob poti so štiri koče v katerih lahko prespiš. Cena na osebo za eno noč pa je 32 NZD. Midva sva prespala v koči Marauiti (tretji koči), ki je od začetka poti oddaljena 28,5 km. V koči so res samo osnovne: gole vzmetnice, voda, nekaj lesa za kurjavo v majhni pečki, mize in klopi. Plin za kuhanje, posodo in spalne vreče moraš prinesti s sabo. V koči je poleg naju prenočil le en francoski par. Bila sva precej hvaležna, da sta bila tam, saj sva pozabila s seboj vzeti posodo za kuhanje, ki sva si jo lahko sposodila od njiju. Po celodnevni hoji je bilo prijetno zvečer posedeti ob ognju, izmenjati dosedanje novozelandske izkušnje in poslušati nočne klice kivijev. Naslednje jutro sva se zbudila zelo zgodaj, saj je bilo pred nama še približno 3 ure hoje, želela pa sva uloviti vodni taksi, ki je od cilja odpeljal ob 9:30. Zaradi dežja in razmočene steze nama ga je uspelo uloviti zadnjo minuto.
Po 46 km hoje, deževnem jutru in razburljivi polurni vožnji po razburkanem jezeru, sva bila presrečna, ko sva na parkirišču ob začetku poti spet splezala v najin kombi. Zdaj pa naprej!
C
Po nekaj dneh civilizacije v Napierju, sva se odpravila nekoliko severno, do jezera Waikaremoana. Okoli jezera poteka 46 km dolga pohodniška pot, ki je ena izmed desetih novozelandskih t.i. »great walkov«. Ker je dolžina poti 46 km v eno smer, je potrebno za povratek rezervirati vodni taksi, ki te pobere na koncu steze in te po jezeru pripelje do začetka poti. Cena taksija na osebo je 60 NZD.
Priporočeno je, da si za pohod vzameš 3 dni, ampak ga je mogoče opraviti v dveh dneh. Jezero Waikaremoana obdaja deževni gozd, zato težko ujameš dan, ko tam ne dežuje. Prvi dan najinega pohoda ni deževalo, za naslednji dan pa je bil napovedan dež, zato sva prvi dan poskušala prehoditi večji del poti. Ob poti so štiri koče v katerih lahko prespiš. Cena na osebo za eno noč pa je 32 NZD. Midva sva prespala v koči Marauiti (tretji koči), ki je od začetka poti oddaljena 28,5 km. V koči so res samo osnovne: gole vzmetnice, voda, nekaj lesa za kurjavo v majhni pečki, mize in klopi. Plin za kuhanje, posodo in spalne vreče moraš prinesti s sabo. V koči je poleg naju prenočil le en francoski par. Bila sva precej hvaležna, da sta bila tam, saj sva pozabila s seboj vzeti posodo za kuhanje, ki sva si jo lahko sposodila od njiju. Po celodnevni hoji je bilo prijetno zvečer posedeti ob ognju, izmenjati dosedanje novozelandske izkušnje in poslušati nočne klice kivijev. Naslednje jutro sva se zbudila zelo zgodaj, saj je bilo pred nama še približno 3 ure hoje, želela pa sva uloviti vodni taksi, ki je od cilja odpeljal ob 9:30. Zaradi dežja in razmočene steze nama ga je uspelo uloviti zadnjo minuto.
Po 46 km hoje, deževnem jutru in razburljivi polurni vožnji po razburkanem jezeru, sva bila presrečna, ko sva na parkirišču ob začetku poti spet splezala v najin kombi. Zdaj pa naprej!
D
Ocean Beach in Cape Kidnappers, kjer v poletnih mesecih (nov – feb) vodijo tudi oglede ogromne kolonije GANNETOV. Če si ljubitelj golfa pa se tukaj nahaja tudi eno najlepših golf igrišč na svetu.
E
F
Shine Falls, ki si ga midva zaradi slabega vremena žal nisva uspela ogledati.
D
Ocean Beach in Cape Kidnappers, kjer v poletnih mesecih (nov – feb) vodijo tudi oglede ogromne kolonije galebov. Če si ljubitelj golfa pa se tukaj nahaja tudi eno najlepših golf igrišč na svetu.
E
F
Shine Falls, ki si ga midva zaradi slabega vremena žal nisva uspela ogledati.
D
Ocean Beach in Cape Kidnappers, kjer v poletnih mesecih (nov – feb) vodijo tudi oglede ogromne kolonije GANNETOV. Če si ljubitelj golfa pa se tukaj nahaja tudi eno najlepših golf igrišč na svetu.
E
F
Shine Falls, ki si ga midva zaradi slabega vremena žal nisva uspela ogledati.
Načrtuješ potovanje po Novi Zelandiji? Poglej kaj vse se skriva še v preostalih regijah te čudovite dežele.